AVSTRIJSKA RADGONA

Radgona, ki se prvič omenja leta 1182, je bila leta 1299 že mesto. Zaradi obmejne lege z Madžarsko je imela veliko vojaško-strateško vlogo in je bila pomembna utrdba. Zaradi stičišča različnih prometnih poti se je Radgona razvila v bogato trgovsko središče.
Danes mesto leži neposredno ob avstrijsko-slovenski meji, ki jo zaznamuje tok reke Mure. Občina ima 3.235 prebivalcev (januar 2023). Turizem je bistvenega pomena. Dva zdravilna vrelca, toplice, privlačno staro mestno jedro, obdano z idiličnimi vasicami, ter slikovito in kulinarično okolje so glavni razlogi, zakaj je zdraviliško mesto eden najpomembnejših turističnih krajev v Avstriji. S kulturnim središčem ZEHNERHAUS je Radgona tudi kongresno, razstavno in seminarsko mesto.

Fotografija: Avstrijska Radgona in grad Gornja Radgona, 2007. Vir: TVB Bad Radkersburg

GORNJA RADGONA

Občina Gornja Radgona leži v severovzhodni Sloveniji na meji z Avstrijo in ima 8.466 prebivalcev (julij 2021). Kmetijstvo je bistvenega pomena, vendar je Gornja Radgona tudi kraj številnih podjetij ter mesto sejmov in penine. Na prostoru Pomurskega sejma je letno več mednarodnih sejemskih prireditev. Gornja Radgona ima tudi kulturni dom, namenjen koncertom in kulturi.

Podobo samega mesta krasi tudi radgonski grad, ki je bil prvič omenjen v listini leta 1364. Grad je sprva imel v lasti le majhno posest, iz katere si je Friedrich von Stubenberg v 15. stoletju ustvaril mogočno ozemlje. Skozi stoletja je grad prehajal v roke različnih plemiških družin, kot so Herbersteini ali Eggenbergi. V času Jugoslavije je bila v stavbi lep čas šola, od leta 1992 je v zasebni lasti.

Fotografija: Mladi Radgončani ob Muri, začetek 50. let prejšnjega stoletja. Vir: Zasebni

ŽIVLJENJE OB MURI

K značaju obeh mest nedvomno spada reka Mura, ki je svojo današnjo podobo dobila šele v 18. stoletju.

Voda je vedno privlačila ljudi, življenje ob reki je odpiralo gospodarske priložnosti in omogočalo kulturno izmenjavo. Za prebivalce je Mura predstavljala tako priložnosti kot nevarnosti. Mura je bila nekoč živahen prostor, vsakodnevno dogajanje na njej in ob njej pa je določalo delo ribičev in splavarjev. Danes je nabrežje reke Mure prostor miru in rekreacije. V bližini so tudi številne izletniške točke, ki jih lahko raziskujete po urejenih kolesarskih poteh ob reki na obeh straneh meje.

Fotografija: Kontrola na mejnem prehodu Radgona – Gornja Radgona, sredina 50. let prejšnjega stoletja. Vir: Zasebni

VINOGRADNIŠTVO IN DVOJNO LASTNIŠTVO

Vinogradništvo ima v radgonski regiji izredno pomembno vlogo. Mesto je že od nekdaj trgovalo z vinom. Sejem, ki je potekal 13. oktobra, je veljal za najpomembnejši vinski sejem na Štajerskem, saj je bila mestu leta 1428 podeljena »predkupna pravica do vina«. Ta privilegij je med 29. septembrom in 25. novembrom dajal Radgončanom izključno pravico do nakupa vina in mošta v natančno določenem vinorodnem okolišu. Vino z območja med Dravo in Pesnico je bilo znano tudi zunaj štajerskih meja. Po prvi svetovni vojni in z njo povezano mejo je to vinorodno območje pripadlo novonastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, kasnejši Jugoslaviji. Takrat so se pojavili tako imenovanih dvolastniki, to so bili vinogradniki, ki so imeli nepremičnine in vinograde na obeh straneh meje.

Radgona in Gornja Radgona sta danes izhodišči številnih turističnih vinskih poti.

Fotografija: Načrt mesta Radgona s predmestjem na Grisu. W. Rothmeyer, 1839. Vir: Arhiv mesta Radgona

SKUPNA (OBMEJNA) ZGODOVINA

Najstarejša meja na radgonskem območju je bila meja z Madžarsko. Potok Kučnica/Kutschenitzabach je bil mejni potok, ob katerem so ležale vasi Aigen, Deutsch Haseldorf, Klek/Klöch, Pölten, Gorica/Goritz, Zenkovci/Zelting, Dedonci/Dedenitz in Žetinci/Sicheldorf. Stara carinska postaja Sicheldorf – Gederovci obstaja že od 11. stoletja. Danes te vasi ne mejijo več na Madžarsko, temveč na Slovenijo. Zaradi obmejne lege so se tukaj večkrat vneli oboroženi spopadi. V mirnih časih pa je to mejno območje odpiralo možnosti za razvoj obrti in trgovine.

Z mirovno pogodbo v St. Germainu blizu Pariza leta 1919/20 je Radgona postala razdeljeno mesto, reka Mura pa mejna reka med Avstrijo in novonastalo Državo SHS. Nekdanje predmestje Radgone, tako imenovani Gris, je po mirovni pogodbi pripadlo Gornji Radgoni.

Fotografija: Gornja Radgona ob Muri, avgust 2021. Quelle: Funkit Marketing

MOSTOVI ČEZ MURO

Zgodovina Radgone je tudi zgodovina mostov. Najstarejša omemba mostu izvira iz časa vojvode Rudolfa IV., ki je 6. junija 1362 pooblastil meščane Radgone, da pobirajo mostnino. Stoletja je leseni most povezoval Radgono z njenim predmestjem na Grisu. Most je bilo treba vedno znova in znova obnavljati.

S podaljšanjem železniške proge Špilje/Spielfeld–Radgona do Ljutomera leta 1890 je bil zgrajen tudi železniški most. Po prvi svetovni vojni so mostovi na Muri postali mejni prehodi.

Zaradi ostre zime leta 1929/30 je Mura povsem zamrznila in spomladi je nastali žled uničil še zadnji leseni most čez Muro. Prvi betonski most je bil dokončan februarja 1930. 15 let kasneje, ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, so ga skupaj z železniškim mostom razstrelili. Šele leta 1952 je bil zgrajen začasni most med Radgono in Gornjo Radgono. Leta 1969 je ta začasna rešitev odslužila in istega leta je bil zgrajen in slavnostno odprt t. i. most prijateljstva, ki stoji še danes.

Fotografija: Zadnji leseni most čez Muro, ok. 1910. Vir: Zbirka fotografij Richarda Prettnerja, Museum im alten Zeughaus

DVA MUZEJA – ENA ZGODBA

Muzej v stari orožarni/Museum im alten Zeughaus, ki je prejel avstrijski muzejski znak kakovosti, ponuja sprehod skozi pestro zgodovino mesta in regije. Razstava se začne v prazgodovini ter se nadaljuje skozi stoletja vse do danes. Muzej ima v lasti več dragocenih zbirk, med drugim eno izmed večjih zbirk cehovskih skrinj v Evropi.

Muzej Špital je tik pod cerkvijo sv. Petra v Gornji Radgoni. Stalna razstava Radgonski mostovi je dopolnjena z odprtim depojem in se osredotoča na geološke in arheološke značilnosti ter etnološko in kulturno dediščino mesta ob Muri. Muzej je dobil svoje ime po stari bolnišnici/špitalu, ki je bila v zgradbi od leta 1618.

Oba muzeja si lahko ogledate z eno skupno vstopnico.

Fotografija: Slika Weingays iz leta 1618. Vir: Museum im alten Zeughaus

PREMAGOVANJE MEJA

Po 27. členu saintgermainske mirovne pogodbe je Mura na vzhodu tvorila mejo med Avstrijo in novonastalo Državo SHS. Radgona z novo mejo ni izgubila le predmestja, temveč tudi trgovske partnerje na jugu in jugovzhodu. Druga svetovna vojna je prinesla dodatno vrzel med mestoma s porušenim železniškim in cestnim mostom. Šele leta 1952 so odprli začasni most čez Muro. Sporazum o maloobmejnem prometu leta 1953 je prinesel nove trgovinske odnose. Leta 1969 sta predsednika Franz Jonas in Josip Broz Tito odprla sedanji most prijateljstva.

Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 in vstopom Slovenije v EU leta 2004 so končno prišle politične spremembe. Odkar je Slovenija leta 2007 pristopila k schengenskemu sporazumu, je most prosto prehoden. Zaradi migracijskih tokov in pandemije je od leta 2015 znova vzpostavljen delni mejni nadzor.

Fotografija: Praznovanje dneva Evrope na mostu leta 1971. Vir: Foto Bund, Radkersburg